Tam, kjer tradicija živi že več kot 200 let.
Lükarske kmetije so srce pridelave Ptujskega lüka. Prav na njihovih poljih se iz roda v rod ohranjajo znanje, izkušnje in tradicionalni način pridelave, zaradi katerih je Ptujski lük danes eden najbolj prepoznavnih slovenskih kmetijskih pridelkov z zaščiteno geografsko označbo. Spoznajte družine, ki s predanim delom skrbijo, da bogata lükarska dediščina ostaja živa tudi za prihodnje rodove.
KMETIJA ERHATIČ
Družinska tradicija kmetovanja na kmetiji Erhatič sega vse do leta 1812, ko je gospodar kmetije v Osluševcih postal Valentin Erhatič. Že več kot dve stoletji se na domačiji, ki ji domačini pravijo Valentovi, znanje in ljubezen do kmetovanja prenašata iz roda v rod.
Danes kmetijo vodi Blaž Erhatič, ki družinsko tradicijo uspešno nadaljuje in nadgrajuje s sodobnimi pristopi. Poleg pridelave Ptujskega lüka z zaščiteno geografsko označbo je kmetija prepoznavna tudi po ekološki reji kokoši nesnic in pridelavi svežih domačih jajc. S spoštovanjem do narave, kakovosti in več kot 200-letne dediščine ohranjajo pristno zgodbo Ptujskega polja.
KMETIJA KLINC
Kmetijo vodi Miran Klinc, ki svoje strokovno agronomsko znanje združuje z dolgoletnimi izkušnjami družinske kmetije. Na Ptujskem polju pridelujejo Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo, pri čemer sledijo tradicionalnemu načinu pridelave in skrbijo za visoko kakovost pridelka. S predanostjo, strokovnim pristopom in spoštovanjem do lükarske dediščine ohranjajo dolgoletno tradicijo.
KMETIJA MAJERIČ
Na kmetiji Majerič v Moškanjcih kmetujejo že več kot 400 let. Dolga leta jo je vodil Branko Majerič, ki je s kmetovanjem začel že pri 12 letih. S svojim znanjem, predanostjo in spoštovanjem do zemlje je postal eden najbolj prepoznavnih pridelovalcev Ptujskega lüka ter pomembno prispeval k ohranjanju lükarske tradicije na Ptujskem polju.
Danes kmetijo vodi Vasja Majerič, ki nadaljuje družinsko dediščino in prideluje Ptujski lük z zaščiteno geografsko označbo. Na kmetiji združujejo bogato tradicijo, odgovoren odnos do narave in sodobne pristope k pridelavi ter skrbijo, da se stara lükarska dediščina ohranja tudi za prihodnje rodove.
KMETIJA PETROVIČ
Kmetija Petrovič iz Prvencev je manjša družinska mešana kmetija, kjer se ukvarjajo z živinorejo, poljedelstvom in pridelavo Ptujskega lüka. Pri pridelavi sodeluje vsa družina, ki z veliko predanostjo ohranja tradicionalni način pridelave ter zagotavlja kakovosten pridelek z zaščiteno geografsko označbo.
KMETIJA PIGNAR
Na Kmetiji Pignar v Zamušanih se pridelava Ptujskega lüka ohranja v krogu družine, kjer pri delu sodelujejo tri generacije. Tradicijo pridelave je na moževo kmetijo prinesla Anja Pignar, ki je z Ptujskim lükom odraščala na domači Kmetiji Majerič in s seboj prenesla bogato lükarsko znanje ter družinsko dediščino.
Na kmetiji Ptujski lük pridelujejo po tradicionalnem načinu – ročno ga pobirajo, čistijo, sortirajo in pakirajo. Prav ročno delo, predanost družine in spoštovanje več kot 200-letne lükarske tradicije dajejo Ptujskemu lüku njegov značilen okus, kakovost in pristnost.
KMETIJA HORVAT – GOČLOVA KMETIJA
Gočlova kmetija v Zagojičih je ena najstarejših lükarskih kmetij na Ptujskem polju in je danes tudi zaščitena kulturna dediščina. Ime kmetije se v zgodovinskih virih prvič omenja že leta 1322, njeni predniki pa Ptujski lük pridelujejo že več kot 300 let.
Danes družina Horvat z veliko predanostjo nadaljuje tradicijo pridelave Ptujskega lüka z zaščiteno geografsko označbo. Posebno skrb namenjajo tudi ohranjanju starega običaja pletenja lüka v "krence" – tradicionalne vence iz dvanajstih skrbno izbranih čebul, spletenih z rženo slamo. Nekoč so lük v takšni obliki s konjsko vprego vozili na tržnice v Ptuj, Maribor in celo na Dunaj, danes pa ostaja simbol bogate lükarske dediščine Ptujskega polja. Na kmetiji obiskovalcem ponujajo Ptujski lük v tradicionalnih krencih, darilni embalaži in drugih oblikah ter s tem ohranjajo pristno zgodbo, ki se prenaša iz roda v rod.